V preteklosti je bila konoplja dobro poznana predivnica in oljnica. Naši predniki so jo pridelovali več stoletij, prvi znani podatki o njeni razširjenosti v Sloveniji so iz druge polovice 18. stoletja. A kljub dolgoletni uporabi njenih vlaken, semen in olja so jo kasneje izrinile druge poljščine. Vendar pa se njena pridelava v zadnjih letih močno povečuje, saj je konoplja rastlina mnogoterih koristi.

V kakšnih pogojih uspeva industrijska konoplja?

Tla

Konoplja uspeva v podobnih rastnih razmerah kot koruza. Najbolj optimalna so globoka, zračna in srednje težka tla, s pH-jem okoli nevtralnega (okoli 6-7). Slabše uspeva v težkih, hladnih tleh, kakor tudi v plitvih, peščenih in kislih tleh. Navadna konoplja dobro uspeva tudi na nadmorskih višinah nad tisoč metrov.

Klimatske razmere v katerih uspeva industrijska konoplja

Optimalna temperatura za kaljenje semena je 20°C. Ko seme vzklije, prenesejo mlade rastline do 0°C, vendar takrat zastanejo v rasti. Idealna temperatura za rast in razvoj je od 18-20°C, južnim ekotipom ustrezajo tudi višje temperature.

Rast

Industrijska konoplja za svojo rast potrebuje od 90 do 150 dni, čas dozorevanja pa je odvisen od posamezne sorte, ki je prilagojena različnim klimatskim razmeram. Zgodnje sorte, kot so USO 31, Ferimon 12 in Finola, dozorijo že v treh mesecih, saj so naštete sorte prilagojene severnem podnebju. Nasprotno pa pozne sorte, kot so Futura 75 in Santhica 27, ki so prilagojene toplejšim in južnim podnebjim, dozorijo na začetku meseca oktobra, njihova doba rasti pa lahko traja tudi od 140 do 150 dni.

Rast konoplje lahko grobo razdelimo na dva dela:

  • vegetativno dobo in
  • cvetenje/dozorevanje.

S setvijo se prične vegetativna doba, ko rastlina intenzivno raste v višino ter razvija liste.

Pričetek cvetenja navadne konoplje se pojavi kot odziv na skrajševanje dneva, čas formiranja cvetov pa je odvisen od sorte (genetskih prilagoditev okolju) in temperaturnih pogojev, katerim je bila rastlina izpostavljena.

Setev in spravilo

Za vlakna: Žetev konoplje za vlakna opravimo dva do tri tedne po cvetenu. Če žetev opravimo prehitro, so vlakna manj čvrsta in manj jih je, če pa prepozno, so vlakna groba, debelejša in gredo težje od stebla. Žetev za vlakna izvedemo običajno v avgustu (če je bila setev opravljena aprila) ali septembru (za kasnješe setve) z grebensko kosilnico oziroma silokombajnom, ki je prirejen tako, da rastlinsko maso odlaga na tla, pod kombajn. Noži morajo biti dobro nabrušeni. Kombajniranje nizkih sort je lažje, pri visokih sortah se stebla navijajo na vrteče se strojne dele. Pridelek suhih stebel je 5-10 t/ha, iz tega pridelka dobimo približno 1-2 t vlaken/ha. Žetev opravimo v suhem vremenu, sredi dneva. Po košnji oziroma žetvi je potrebno slamo dobro posušiti na njivi (na 15-18 % vlago). Nato slamo lahko zbaliramo. Zbaliramo jo lahko v valjaste ali oglate bale z običajnimi balirkami.

Za seme in olje: Dozorevanje semena je zelo neenakomerno. Najprej dozori seme na spodnjem delu rastline, najkasneje pa na zgornjem delu. Žanjemo običajno takrat, ko je zrelo seme na sredini. S tem dosežemo največji izplen. To je nekje od sredine septembra do sredine oktobra. Količina pridelanega semena konoplje na ha lahko zelo niha, kajti seme neenakomerno zori in izpada. Pridelamo od 0,6 t/ha do 1,2 t/ha semena (8 do 10-odstotna vlažnost, do 35-odstotna vsebnost olja v semenu), v zelo dobrih pogojih in pri skrbnem ročnem spravilu tudi do 3 t/ha. Žetev konoplje za seme opravimo s prilagojenimi kombajni, z enostavnejšo konstrukcijo, zato da je pretok mase lažji. Pri nizkih sortah lahko kombajniramo le vršičke rastlin, preostali del rastlin pa pokosimo. Maso, ki ostane po žetvi na njivi, je priporočljivo odpeljati z njive, saj le ta lahko ovira obdelavo tal za naslednjo kulturo. Slamo konoplje uporabimo za izolacijo, potrebno jo je samo dobro posušiti. Pri višjih sortah je rastline najbolje pokositi in kasneje omlatiti.

Shranjevanje semena konoplje

Takoj po žetvi je potrebno poskrbeti za sušenje semena (v roku 24 ur), da se seme ne pregreje, kajti pregrevanje semena povzroči razgradnjo maščobnih kislin in s tem slabšo kvaliteto olja in da ne splesni. Seme osušimo na 10 % vlage, temperatura sušenja mora biti nižja od 50 o C. Seme skladiščimo v temnem in suhem prostoru. Prav tako je potrebno poskrbeti, da v skladiščih semena ne uničujejo glodavci in ptiči.

Faze rasti industrijske konoplje

Prvi dve ilustraciji na spodnji sliki prikazujeta kaljenje semen in pričetek rasti, drugi dve prikazujeta vegetativno rast, četrta pričetek cvetenja, peta ženski cvet v polni razvitosti in šesta – konec letnega cikla konoplje z zrelimi semeni.

Pridelava industrijske konoplje - kako začeti in kaj vse moramo vedeti o pridelavi?

Pridelovalec industrijske konoplje mora najprej na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oddati vlogo za setev industrijske konoplje (najpozneje do 30. maja za tekoče leto pridelave) s tem da mora biti površina večja od 0,1 ha (pri ekoloških kmetijah je dovoljeno 1ar), seme pa mora biti iz evropske liste dovoljenih sort v EU.

Na kaj mora biti pridelovalec pozoren?

Ind. konoplja mora biti sejana gosto (min. 20kg/ha), saj s tem preprečimo rast trave in plevela. Za uspešen pridelek konoplja potrebuje dušik, zato je pred setvijo zemljo priporočljivo pognojiti s hlevskih gnojem. Pomemben je tudi čas setve. Ker se industrijska konoplja pobira nekje v sredini septembra, je najbolj ugoden čas setve druga polovica maja. Če bi jo sadili prej, bi zrasla previsoko in bi bila prevelika za žetev.

Zakaj je pridelava industrijske konoplje smiselna in kakšne so prednosti?

Prednosti pridelave industrijske konoplje:

  • Nima naravnih škodljivcev, je ni potrebno škropiti in v fazi rasti ji ni potrebno dodajati mineralnih gnojil.
  • Konoplja je rastlina, pri kateri lahko uporabimo vse dele rastline: seme za moko, proteine in olje; iz cveta lahko naredimo čaj ali pa ga uporabimo za izdelavo ekstrakcije CBD-ja; iz stebla pridobimo vlakna, iz katerih se izdeluje platno ali vrv; prezdir (sredica stebla) lahko uporabimo kot gradbeni element.
  • Je zelo odporna na škodljivce;
  • Zahteva malo zalivanja;
  • Ima globok koreninski sistem, ki pomaga zaščititi prst;
  • Industrijska konoplja se lažje prideluje organsko kot mnoge druge vlaknate rastline;
  • Ne škoduje okolju in predstavlja izjemno koristno surovino za proizvodnjo trajnostnih izdelkov.

Ekološka pridelava industrijske konoplje

Konoplja je rastlina, ki je idealna za ekološko pridelovanje, saj je njena rast intenzivna, kar zmanjša oz. prepreči rast plevela, s kolobarjenjem pa preprečujemo pojav bolezni in škodljivcev, tako da tudi ni potrebe po uporabi herbicidov, fungicidov in pesticidov. V ekološkem kmetijstvu je dovoljena uporaba samo dovoljenih gnojil, ki jih najdemo v katalogu dovoljenih sredstev v ekološkem kmetijstvu.

V podjetju Vitahemp dajemo vedno prednost naravnemu - pridelujemo proizvode iz 100% ekološko pridelane industrijske konoplje ter na vsakem koraku, od semena do proizvoda, zagotavljamo nadzor in vse certifikate. Naši izdelki so: