OSTRA JUTRA, HLADNI POPOLDNEVI, NAJLEPŠI SONČNI ZAHODI, KNJIGA, JOGA IN ČAJ

Pa se začnejo jutra hladiti, jutranji promet gostiti, čas, da si večkrat kakor poleti, privoščim, da s knjigo v naročju zaspim pokrita čez kolena. Oktober in ta prečudovita jesen, mi je bila vedno najljubša. Ker sem rada hodila v šolo, je meni nov začetek predstavljal oktober; in ne novo leto. Začetki predavanj, ki so se zavlekli v pozne popoldneve. Udobna, topla, prijazna jesen s pridihom obveznosti. Kot jopica, ki jo zapneš čisto do vrha. Ko se prvič zavem, da bom čez majico s kratkimi rokavi oblekla najljubšo jakno, vem, da se nima smisla upirati; jesen trka na vrata. Z menjavo letnih časov pridejo spremembe; tudi v načinu življenja. V poteku vsakdana.

Ker je moje delo trenutno nekoliko manj definirano in časovno omejeno, se lepo izpeljani popoldnevi ob delu več kot odlične serije in skodelice čaja pre-večkrat zavlečejo kar v noč, ne samo pozno v večer. Pa nisem zagovornica tega, da smo si kar na jasnem. Spanec je enako, če ne bolj, pomemben, kot hrana, ki jo vnašamo v telo. Včasih so radi rekli, pa bom jaz zase kar potrdila, da noč ima svojo moč in kako zelo pomembno je, da jo izkoristimo za počitek oz. spanje; regeneracijo. Idealno mi je, če svetlobo ekrana zamenjam s knjigo in tako zaspim najkasneje nekje do enajste ure. Potem se mi dan brez budilke čisto brez problema z vstajanjem začne okoli sedme ure. Spodaj bom predstavila obe obliki poteka oz. zaključka dneva, ki se pri meni izmenjujeta čisto po občutku, potrebi; no, kadar je le mogoče in če obveznosti ne zahtevajo drugače.

Če me ob pravi uri uspava knjiga, me potem drugo jutro na nov dan pripravi joga. JOGA. Smešni počasni gibi na Aladinovi podlagi, v soju čajnih svečk, na koncu pa vedno malo večji požirek skoraj nikoli sadnega čaja, ki je že ravno toliko ohlajen, da me lepo odžeja in tako služi kot osvežilni ledeni čaj. V tej fazi si zaželim takega. Zeleni čaj s konopljo, ki ima to neverjetno moč, da mu uspe mene, v vsem tem kreativnem kaosu, pomiriti in umiriti, obenem pa me napolni z energijo. Za še večji izkoristek učinkovin pa mu zadnje čase rada dodam tudi kapljico konopljinega olja. Tako si postrežem ob jutrih. Pride pa del dneva, ko nestrpno čakam na toplo razvado. To je pred ali po jogi ob večerih. Slednja mi je ljubša in je na sporedu pogosteje. Lepo me umiri, pomaga mi, da se v mislih sprehodim čez svoj dan in popredalčkam občutke. Govorim že o drugi, malo ljubši in za jutra ne najugodnejši rešitvi zaključka vsakdana. Kadar se pozno popoldne vrnem iz ateljeja, kamor so me prijazno sprejeli in mi odstopili mesto za slikarsko stojalo, si večer, ki prihaja, že v mislih splaniram v želji, da nekako mirno zaključim dan. Pristavim vodo za čaj. Zvečer mi trenutno paše Zeleni čaj s konopljo.

Ko grem po nakupih, od koder sem se navadno vračala z vsaj eno novo majico ali torbico, si raje vedno pogosteje zadam, da si razvajam z dobrim, kvalitetnim čajem, za katerega sem si naravnost prizadevala da mi preide v navado, še več, da postane del moje vsakdanje rutine. V času izolacije, ko se je življenje vendarle nekoliko umirilo, hoteli ali ne, sem si sama že kar prvi dan rekla, da bom to maksimalno izkoristila v prid sebi in - v prvi vrsti, za svoje dobro.

Joga in čaj. Še danes mi piše na listku, ki sem si ga umestila na vidno mesto, da me vsakič znova motivira. Redno pitje čaja pripomore k splošno dobremu počutju. Da o jogi, ki ni samo vadba za telo, zunanji izgled, temveč še prej kot to za ‘mindset’, stanje zavesti in naravnanost misli, ne govorimo. Nepopisne spremembe. Investicija v kvaliteto vsakdana, življenja.

Tako na kratko o mojem trenutku dneva, ki že postaja lepo prigarana stalnica in me dela boljšo, bolj pripravljeno na izzive, ki jih prinaša življenje.

Iskreno, Martina.